Račja zgodba

Ja, tokrat je glavna zvezda moje objave račka. Z bratom in njegovo punco smo se na božični dan, ko je končno posijalo sonce, odpravili v Preddvor. Seveda je šel z nami tudi fotografski nahrbtnik z vso potrebno opremo. Škljoc tu, škljoc tam. Seveda sem se zadržala s fotografiranjem, medtem ko sta brat in njegova punca odšla proti soncu (v senci je pihalo in je bilo precej mraz). Ko sem prišla do njiju, sta sedela na klopi ob jezeru. Tudi sama sem se usedla in fotografirala račke. Plavale so, se igrale, letele nizko nad vodo, se borile za božični piškot (en piškot za 30 račk, ne gre to tako, kajne?), nekatere pa so lepo pozirale fotografskemu objektivu. In tako so nastale naslednje fotografije.

Na jugu je lepo ...

When sun touches the sea... ~ magic ~

Pikapolonica

Pika poka pika polon'ca

Pika poka pika polon'ca

Pika poka pika polon'ca

Pika poka sedem pik ima

Gor in dol po listu koraka

išče zate srečo povsod

zdaj se že v eno smer odpravlja

To za tebe bo izbrala pot

Pika poka pika polon'ca

Pika poka pika polon'ca

Pika poka pika polon'ca

Pika poka sedem pik ima

Fool moon

Še malo polne lune.

1. Mrk (komaj sem ujela to, kar sem ujela, potem se je pa itak pooblačilo, kako pa drugače).

2. Polna luna eno noč pred mrkom, prekrita z oblaki.

3. Polna luna en mesec nazaj (eno iz te serije sem že objavila).

Srečka nosečka

Prvi fotošuting dejanskega človeka in ne neko fotografiranje mimoidočih. Za prvič sem zadovoljna, bojda je zadovoljna tudi srečka nosečka. Nekaj fotografij:

Vrtnice/Roses

 

 

~~It is at the edge of the petal that love waits.~~

(by William Carlos Williams)

Festival družin

Letos je v bližini Podčetrtka potekal že 5. Festival družin pod okriljem Zavoda iskreni.net. Lansko leto sem bila prvič z njimi v Laškem kot prostovoljka in ker mi je bilo kljub slabemu vremenu zelo všeč, sem se tudi letos javila, da kot prostovoljka pomagam pri takem lepem dogodku.

V soboto sva z Urško prispeli v Terme Olimia, se namestili in kmalu sva bili v moderni športni dvorani, kjer smo se zbrali na sestanku, se "pokupčkali" v skupine in pričeli z delom. Po dolgem in napornem dnevu, ki je bil kljub vsemu sproščen in poln smeha in dobre volje, smo prostovoljci pridno pospali. Zbudili smo se v lep sončen dan in vedeli smo, da bo na 5. Festival družin prišlo ogromno ljudi.

Časa za fotografiranje ni bilo veliko, ampak nekaj sem pa le uspela "pofotkati".

Preden se je vse začelo, je bilo v Termah tako mirno in spokojno, pa s soncem obsijano, kdo bi si mislil, da se bo čez par ur na istem mestu kar trlo obiskovalcev.

Na glavnem prizorišču ob športni dvorani se je trlo ogromno ljudi čez cel dan in verjamem, da so domov odšli  tudi s kakšnim opečenim noskom ter s kupom dobre volje.

Tu, pri napihljivem "gradu" sva bili midve z Urško in pazili otročke, da so se varno zabavali v hiški od "živjo muce" oziroma Hello Kitty. 

Sosednja stojnica je bila prav tako čez cel dan zelo oblegana. Tam je bil namreč mini zoo, kateremu se pa nisem upala niti približat in si niti ne upam pomisliti, kaj vse je bilo tam. Od daleč sem videla "samo" kačo in pajka. Že, ko sem samo slišala, kaj bo tam, sem rekla, da mene tam ne bodo videli in res me niso. Kaj hočem, se pač bojim pajkov. 

Po celem dnevu je bil tale fantič verjetno že precej utrujen.

Na Festivalu družin sta nastopila tudi Gino s svojim bandom ter Manca Špik.