10. dan: Resnično

Hja, resnično je težko vsak dan slediti, fotografirati in objavljati. Ampak se trudim. In ker mi zadnje dni nekaj nagaja zdravje in se ne počutim v redu, sem si kupila granatno jabolko. Sadež, ki v sebi skriva na desetine ali na stotine malih in zdravih bonbončkov. In do tja je resnično težko prit, sploh če nisi vešč lupljenja granatnega jabolka. No, jaz nisem. In da pridem do užitnega dela, se kar natrudim. Ampak se splača. Mmm, nom nom nom :) 

9. dan: Tu stojim

Včeraj je bila ključna beseda "tu stojim" ... 

Tu stojim, v dnevni sobi stanovanja, in gledam, koliko enih stvari imava. Pa malo bo treba pospravit. Še dobro, da je vikend pred vrati :) 

8. dan: V zraku

Moja prva ideja je bila, da bi fotografirala nebo. In sem ga, z mobilnikom, ko sem se peljala iz službe. Sem se ustavila in fotografirala. Pa mi ni bilo všeč. Zato sem v roke vzela štanco, papir, škarje in vrvico ter ustvarila "garlando" s srčki. 

To leto bo zaznamovano z ljubeznijo, tako ali drugače. Zato je ljubezen čutiti v zraku. 

Love is in the air ... 

7. dan: Odsev

Ne bom izgubljala besed. Samo to bom povedala, da mi je bilo vedno všeč, kako svetijo lučke na božičnem drevescu in kako oddajajo svetlobo ter odsev. Zato temu primerna fotografija za 7. dan. 

6. dan: Pozabljen

Pozabljen ... marsikdo je pozabljen, marsikaj tudi, marsikdo in marsikaj pa nikoli ne bo. In eden njih je pri meni Puhi. Delal mi je družbo slaba dva meseca in se mi usidral v srce s svojo puhasto pojavo, nežnim cviljenjem ali mijavkanjem, z dajanjem "bucev", zvezdic, s poljubčki, z mokrim smrčkom, z igrivim pogledom ... risal mi je nasmeh na obraz, ko se je igral in se prekuceval in delal vse, kar počnejo mačkonarji. In potem mi ga je vzela neozdravljiva bolezen. In sedaj je na drugi strani mavrice, mlad šele pol leta (resnično ne vem, koliko je to v človeških letih, verjetno bi bil star tam nekje 5 let), mnogo prekmalu. Z njim sem bila do predzadnje injekcije. In potem mi je počilo srce. Kdor ima rad živali, me bo razumel. Težko je, ko izgubiš nekoga, ki ti je blizu, pa naj bo to v človeški ali živalski obliki. 

Gone but never forgotten. 

Za vedno bo v mojem srcu. 

Puhi, hvala, ker si mi pustil, da te odpeljem v svoj dom in hvala, ker si mi delal družbo. 

P.S.: Ne se kregat prosim, ker fotografija resnično ni današnja, pa vendar ni stara niti še en mesec in današnja ključna beseda se mi zdi popolna za to, da mojega Puhija pokažem širnemu svetu. 

5. dan: Dober

Peti dan je že. In ključna beseda je "dober". Marsikaj je dobro in marsikdo je dober, kajne? Dober dan, dobro vreme, dobra knjiga, dobra serija, dober film, dobra družba, dobra zabava, in še in še in še bi lahko naštevala.

Včasih pa je dobro tudi dobro malo možgančke in male sive celice sprobati, če še vedno delujejo tako, kot morajo. Še dobro, da mi je pozni božiček prinesel puzzle in sem lahko malce sestavljala na deževen nedeljski večer. 

4. dan: Tihožitje

4. januarja 2014 je bila tema oziroma ključna beseda tihožitje. Ker sem se slabo počutila, mi je dragi prinesel vrtnico. In takoj sem videla mojo naslednjo fotografijo v izzivu 365 dni v fotografijah. In voila, tukaj je moje sobotno tihožitje: 

3. dan: Prehod

Rada se vračam v stanovanje, kjer sem obdana z ljubeznijo, toplino in dlakavimi prebivalci (beri veverica in dva mačkonarja). Nerada pa grem ven, v realni svet, ampak to samo med tednom. Med vikendom je že boljše :)

Vrata zame pomenijo prehod iz varnega zavetja stanovanja v zunanji svet. 

P.S.: Fotkano je z mobitelom, pa fotka ni čisto nič obdelana ... ne me grajat :) 

Jaz danes

Današnja ključna beseda je "jaz danes". 

Jaz danes sem, jaz danes delam in jaz danes razmišljam. Predvsem pa ne pozabim, da sem bila v službi zato, da sem delala. Ali da bi delala. Kaj pa vem. Saj veste, 2. januar je že drugo leto zapored delovni dan, pa vendar ni tako čutiti. Vsak posameznik, ki je praznoval Silvestrovo v dobri družbi ali pa sam s sabo in se pri tem zabaval in mogoče en malček pregloboko pogledal v kozarček (kozarec), bi potreboval praznik na drugi dan januarja. Tako pa moramo na ta dan že delati. Da bomo prihranili 35 milijonov evrov. Ja, pa kaj še. No, pa ne bom se spuščala v politiko. Danes že ne.

Pa lep preostanek dneva vam želim, kjerkoli že ste, kdorkoli že ste in karkoli že počnete.

Projekt 365

Projekt, ki poteka čez celo leto. Projekt 365 dni v fotografijah.

Slučajno sem naletela na dogovarjanje o projektu 365 dni v fotografijah na Nalini. Ideja mi je všeč, že kaki dve leti spremljam različne fotografe, ki so se podali v to in sem si to tudi sama želela preizkusiti. Po pravici povedano sem o tem že sama razmišljala, samo saj vsi vemo, kako to gre, v skupini je lažje, če si pa čisto sam, pa občasno ni prave motivacije ali vzpodbude. In sem se odločila, da se priključim. Upam, da mi uspe. Mogoče ne bom objavljala čisto vsak dan, saj se včasih zgodi, da enostavno ni časa, ni volje, motivacije ali pa kaj drugega pride vmes, se bom pa potrudila. In to obljubim :) 

Današnja ključna beseda je "obljuba". Vsak si sam lahko interpretira, kaj mu ta beseda pomeni. Obljube se ne sme prelomiti. Obljuba je za vedno. In to obljubo za vedno (upam vsaj, da bo za vedno) bom izrekla čez slabih sedem mesecev. Zatorej je nastala spodnja fotografija.